Na poti iz Arlie Beacha do Port Douglasa 5.2. - 11.2.2005

The Great Green Way, Zelena cesta med Townsvillom in Cairnsom, je pot, ki jo je vredno prevoziti počasi in z nekaj postanki, saj poteka ob tropskem deževnem gozdu z 12-imi nacionalnimi parki. Od Airlie Beacha do Port Douglasa, kjer ima Clive počitniško hišico, v katero smo namenjeni, bi sicer z avtom lahko prispeli v devetih urah, mi pa smo temu namenili cela dva dneva. In zakaj? Ker gre za unikatno tropsko pokrajino s sproščenim severno-queenslandskim življenjskim stilom, kjer smo v obcestnih pubih prisedli k domačinom in pokramljali z Aborigini, kjer ni jedilnih listov in so nam za kosilo ponudili kar so tisti dan kuhali v aluminijastih loncih in kjer sta kmetijstvo in ribolov se vedno osrednji panogi preživljanja. Ob cesti vsakih nekaj kilometrov visi napis: "Sveže tropsko sadje!" S papajami, avokadom, jack fruitom, mangotom, passion fruitom, ananasi in bananami si postrežeš kar sam, v zameno pa vržeš kak dolar v škatlo, ki je tam nastavljena namesto trgovca in blagajne. V Townsvillu, ki je edino veliko mesto na poti, se nismo obirali, ker vemo, da se bomo tja vrnili nazaj grede, zato pa smo se ustavili v Paluma Cristal Creeku, izviru sladke vode sredi deževnega gozda in spomnil me je na prizor iz filma Plava laguna, kjer se je Mila Jovović namakala v taksnem raju. Takrat so mi to bile nedosegljive sanje, sedaj pa jih doživljam tudi jaz. Na tem mestu morem pohvaliti avstralsko okoljsko urejenost, saj v vsakem parku, plazi in obcestnih počivališčih nudijo opremo za piknik, mize, stole, stranišča in pitno vodo. Vidi se, da Avstralci svoj prosti čas v veliki meri preživljajo na prostem in v ta namen imajo nič koliko primernih krajev. Kje pri nas te ob cesti čaka "roštilj" s polno plinsko bombo in miza s vsemi štirimi nogami, da lahko spečeš zrezek in ješ kot kralj? Mi smo se tega konkretno poslužili in v mraku prispeli v Lucindo - majhno z močvirjem obdano vasico, kjer se nahaja najdaljši plavajoči nakladalec sladkorja na svetu. Gre za 5.7 km dolg most na vodi, kamor se priklopijo tovorne ladje za nakladanje in razkladanje sladkorja. Po nočitvi v motelu smo se namesto tuša osvežili pod slapom Wallaman, ki se s svojimi 305 metri višine uvršča med najvišji "single" slap v Queenslandu. Malo manj prijetna pa je bila vožnja skozi močvirje Kennedy, saj zaradi številnih opozoril o krokodilih nismo mogli oz. upali iz avta, videli pa smo divje svinje in pisane papige. Se en postanek smo naredili ob slapovih Josephine, kjer so bili komarji neznosni. Tok v vodi je bil tako močen, da sem se ob spustu v brzicah večkrat pošteno odrgnila ob skale, za posladek pa smo morali se preko visečega mostu, ki so mu manjkale deske in v vetru, s pogledom na divjo vodo pod nami, smo bili kot Tarzani, ki smo se lovili za veje in listje. Port Douglas je mondeno letovišče z belimi plažami, kamor se na stara leta radi preselijo premožni Avstralci. Temu primerna je tudi ponudba: drage restavracije, trgovine prestižnih znamk in marina polna motornih jaht, v mojih očeh kar plavajočih vil. Ameriški predsednik Kennedy je s svojo soprogo večkrat najel hotel Mirrage, ki ima največji bazen na južni polobli in kjer sva se imeli priložnost kopati, saj med množico osivelih hotelskih gostov nihče ni opazil, da nisva eni izmed njihovih hčera. Obiskali smo krokodiljo farmo kjer sem izvedela, da lahko z reguliranjam temperature, krokodiljim jajcem določiš spol, v rokah sva držali krokodila, božali koalo, se slikali s pitonom ter iz ladje sredi močvirja opazovali hranjenje krokodilov z glavami piščancev. Iz Port Douglasa smo naredili izlet v Cape Tribulation, kjer se deževni gozd sreča s koralnim grebenom. Avto smo naložili na splav, ki nas je potegnil preko močvirnate reke, v samo sredino tropsko-deževnega gozda. Vegetacija je tako bujna, da so ceste večkrat neprevozne, sonce pa si le s težavo utira pot do tal. Za konec izleta v Port Douglasu smo se vkrcali na katamaran Aristocat in z izurjenimi potapljači naredili kar dva potopa na koralnem grebenu Agincourt. To je bil Anin prvi potop na 20-ih metrih globine in brez strahu je opazovala Nemote (ribica iz risanke Finding Nemo) in korale. Izgleda, da se je navdušila za nov šport, saj je na poti iz Port Douglasa v Townsville, kjer smo se vkrcali na trajekt za Magnetic Island, se vedno navdušeno ponavljala znake potapljaškega komuniciranja. Upam, da mi tistega s trikotnikom nad glavo, ne bo nikoli pokazala pod vodo. Baje pomeni: "Pozor, za tabo morski pes!"